»Prisostvovanje očitnosti.«

»Vnema, strast, zvestoba, vdanost [...].«

»Danes sram zamenjuje stran, od žrtev gre k nasilnežem. Tukaj smo. Slišimo vas. Verjamemo vam. Nikoli več ne boste sami.«

»Takrat si morda misliš, zakaj jaz. Zakaj je to življenje tudi tako kruto? Ampak ko zreš naprej, ko vidiš, koliko ti stojijo ljudje ob strani ... Res, ne morem povedati, koliko sem po drugi strani lahko srečna.«

»To so te moje stvari, ki rabijo eho. So torej arhitekture, ki niso tako same, v smislu kaj me briga vse drugo.«

»Nisem pričakoval takega izida. Predvsem me motijo vzdržani glasovi. Ali smo za programsko-poslovni načrt te hiše ali pa ne.«

»To sem jaz, edinstvena sem na svetu. Ni nobene kopije, samo vi ste. Da bom taka, kot je 3000 drugih? Nikakor ne. Sem posebna.«

»V tej državi smo razvrednotili delo – na eni strani z nedomišljeno socialno politiko, na drugi strani pa s premalo plačanim poštenim delom, zato nas prehitevajo tako po levi kot po desni.«

»Pozval sem duhove, da vstopijo vame samo s pomočjo klavirja, glasu in kitare.«